Dnevnik.si

blog.dnevnik.si

Just another WordPress weblog

Vražje ženske, ki imajo nekaj moškega

2.del

Začenja se grande finale. Princ karnevala me odpelje do društva Ptuj 1, ki se pripravlja na ples pred občino. To je edino društvo, ki ima za vodjo žensko, Sonjo, za katero bi lahko rekli, da podira stereotipe. S pomočjo princa karnevala se oblečem. Najprej gamaše, nato rutica, ovčja koža, sledijo zvonci in še naglavna maska ter seveda ježevka. Te ne sme kurent nikoli izgubiti, nanjo pa se obesi tudi maska, ko je kurent nima na sebi. In ima jo v bistvu le za nastope, saj je težka in skoznjo se ne vidi najbolje, še posebej, če nimaš narejene po meri. Tako opravljena sem pripravljena na svoj prvi nastop pred javnostjo. Telo je pod ovčjo kožo dobro ogreto, razen navadne majčke ne potrebuješ ničesar drugega. Bolj izpostavljeni so prsti na nogah, ko stojiš pri miru. Ježevka z masko ti pritiska na ramo, a dokler nosiš vse skupaj le nekaj minut, še ni težav, ko pa ti morda pet kilogramov pritiska na leseno palico že pol ure, potem je čas, da ti nekdo pomaga zamenjati masko z desne na levo ramo. Če bom omagala pred osmo zvečer, me pride princ karnevala po gentelmensko rešiti, se zmenimo. Jaz pa upam, da vendarle odplešem kurentov ples.

Za občino čakamo, da nas napovedovalec najavi. Maska na ježevki že pošteno pritiska na ramo, zato mi jo eden od kurentov pomaga zamenjati. Vsako društvo ima tudi hudiča, ki med plesom kurentov pobira dekleta in jih vodi v krog, ki ga sklenejo kurenti. Dekleta so včasih dajala kurentom in hudiču robce, ki jim visijo na ježevkah. Tisto dekle, ki je dalo kurentu robec, pa se je navadno z njim poročilo. Tudi ta tradicija danes ne vzdrži več, je pa še vedno ohranjena v zavesti vsakega, ki se obleče v kurentijo.

Kako dolgo čakamo na nastop, niti ne vem. Pod streho stare hiše se poskušam čim bolj umakniti snegu, ki ves čas naletava, ježevka pa je začela pritiskati tudi na levo ramo. Ostali »sotrpini«, ki so tega že navajeni, me pomirijo, da me bo naslednji dan pač bolela rama. In vlijejo me z vztrajnostjo, ko mi izdajo, da so nekatera dekleta omagala že do točke, kjer se sedaj nahajamo. Nato vprašam hudiča, kaj se zgodi, če slučajno padem. Joj, kurent ne sme pasti, to prinaša nesrečo hiši, živina zboli, kurent pa jo dobi po glavi od gospodinje. Še ena nemalenkost, na katero bom morala paziti. Torej, masko imej vedno na sebi, ježevke ne smeš izgubiti, ne smeš pasti, pleši in skači, če ne gre v krogu, potem izven kroga, ves čas imej na očeh vodjo, ki nosi temno kurentijo. Maske gor!
Zopet potrebujem pomoč izkušenih, nato pa stečem za ostalimi kurenti na prizorišče. Posnemam ostale. Skačem, migam z zvonci in z glavo, vidim, da se dela krog, sklenem krog, plešemo, ves čas sem pozorna, da ne padem, koliko ljudi nas gleda, sploh ne opazim. Dvakrat ulovim s pogledom hudiča, ki teka okoli, iščem vodjo, da slučajno ne ostanem sama, potem pa je že vsega konec. Pet minut slave je minilo. Ali so me pod masko preplavili občutki »vsemogočnosti«? Ne vem, morda na nek način, a sem bila preveč pozorna na to, da ne bom naredila kakšne neumnosti in se izdala – tudi s tem, da sem ženska. Ljudje še namreč vedno pričakujejo, da so pod masko moški.

Ko je ognjeni krst za mano, sledi še pojedina in seveda pijača. V tej ovčji koži te niti v tako hudi zimi, kot jo imamo letos, ne zebe, na toplem pa začneš kuhati vse do obraza. Kurenti se zabavajo, marsikatero sladko in zabavno mi izdajo, nekatere držijo, druge si sproti izmišljujejo. Kot recimo to, da morata dva kurenta okopati tistega, ki je prvič v kurentiji. Zabavno je, sproščeno in prijetno. Tako, kot se za karneval spodobi, ki ga je potrebno z vso tradicijo, pa naj bo poganskega ali kakšnega drugega izvora, ohranjati tudi za prihodnje generacije.
In če me danes vprašate, kako zelo me boli rama, vam lahko izdam, da razen delovne okvare, ki mi jo je povzročil računalnik, ne čutim ničesar. In ko pogledam fotografijo, kjer se kurent ponosno šopiri v namenu, da odžene zimo, se ga še vedno ustrašim, čeprav se pod masko skrivam sama.

Konec

Izpod kurentove maske Katja Petrovec

 

Vražje ženske, ki imajo nekaj moškega

Kurenti bodo morali letos krepko zaropotati, da preženejo pol metra snega.

Kurentov sem se v bistvu bala že kot otrok in ta strah se je prenesel vse do danes. Kljub temu da vem, da se pod njimi skrivajo ljudje, ki jim pač ni prvobitna želja strašiti ljudi. Le njihova visoka pojava in vsa oprava, ki ji pravijo kurentija, sta tisto, kar v človeku vzbudi reflekse pripravljenosti na samoobrambo. In ta samoobramba je bila v mojem primeru beg, čim sem zaslišala močne zvoke zvoncev, ki so se mi približevali izza vogala. Obleka iz ovčje kože, naglavna maska z dolgim jezikom in nosom, okrašena s cvetjem, perjem, trakovi ali rogovi, zvonci, ki glasno razbijajo, kamorkoli pride kurent, ježevka, na kateri visijo robci in s katero so videti še bolj strašni ter za konec še njihov ples. Ponavadi sem ga videla le na televiziji, ker sem že prej zbežala z njihovega zornega kota.

Letošnjo zimo pa se je vse postavilo na glavo. Ne le da imamo snega čez glavo, ponudila se je edinstvena priložnost, da tudi sama nadenem kurentovo masko. Da grem torej v kurentijo. In to ne kamorkoli, temveč na Ptuj, kjer je kurent ali korent tudi doma. Ptujčani me pomirijo, da ni nič narobe, če rečem kurent, medtem ko bi bili na vaseh kar malce užaljeni, če ne bi kurenta poimenovali korent. Pri njih je korent pač korent.

Tako je letošnji sneg dosegel, da sem se na Ptuj, kjer že od sobote poteka 50. Ptujski karneval, vozila debeli dve uri in pol. Kot kaže, še niso kurenti dovolj skakali, da bi pregnali zimo. Na Ptuju se dobim s princem karnevala, Milanom Senčarjem, ki me kot pravi gentelmen oziroma raje kot novodobni princ odpelje najprej na kosilo. Dela in telefonskih klicev ima čez glavo, tako kot ostali člani organizacijskega dela na občini. Karneval je na Ptuju velika reč in tisti, ki smo se z njim srečali vedno le posredno, to pripadnost težko občutimo. A se nam vse skupaj zdi še posebej fino. Ljudje se zvečer družijo pod šotorom, kjer vsak dan vse do torka, ko bo sledil pokop pusta, nastopajo najrazličnejši glasbeniki, čez dan pa se vedno kaj dogaja v smislu etnografskih predavanj, razstav, delavnic … Ptuj živi s karnevalom, tudi čez dan lahko na ulici srečaš kurenta, natakarica v gostilni je preoblečena v nekakšnega slončka, mesto je pisano okrašeno, slišiš kurentove zvonove in postaneš pozoren, predvsem pa je vsepovsod čutiti duh karnevala.

Z Milanom oziroma s princem karnevala se odpraviva pozdravit člane društva Korentov duh, ki so v sredo pripravili delavnico za otroke in jim čim bolj predstavili samega kurenta. No, kaj takega bi tudi sama potrebovala kot otrok, potem najbrž ne bi bežala pred kurenti. Fantje za mizo so večinoma mladi, z rdečimi ruticami okoli vratu in rdečimi gamašami na nogah. Te nosijo, da jih ne zebe, lahko pa so tudi zelene barve. Tudi rutica okoli vratu je zaščita proti mrazu, to, da je večina fantov mladih, pa danes ni več nenapisano pravilo. Tudi tradicija se namreč spreminja in v kurentijo smejo iti danes praktično vsi. Nekoč so bili to le mladi neporočeni moški od 18. do 25. leta, danes srečate pod kurentovo masko tudi otroke in ženske. Ženske, ki imajo v sebi nekaj moškega, se ima navado zabavati močnejši spol. Moški hormoni gor ali dol, kurentija je pač težka, že sami zvonci lahko tehtajo do 18 kilogramov in redko dekle bi lahko nosilo takšno težo tudi po več ur in še plesalo hkrati. Kurentija lahko doseže tudi do 40 kilogramov, nekateri pravijo, da še več, odvisno od tega, kako velik je človek in kako težke zvonce ima na sebi. Moji zvonci so bili pomanjšana, otroška verzija pravih kurentovih zvoncev. Niti niso bili zvonci, ampak zvončki, kot so mi povedali izkušeni kurenti. Pa vendar, kurentija, ki sem jo kasneje nosila dve uri, je tehtala več kot 20 kilogramov.

Nadaljevanje sledi jutri …

Izpod kurentove maske Katja Petrovec

 

Antifa: dan OF/trg OF

Antifaisti?ne demonstracije, Ljubljana, 27/4/2009. (fotografija 1: CanonEOS, fotografije 2-19: Sony HDR SR11E).

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

 

Kondomi za papea!

11/4/2009, Wolfova ulica - Tromostovje - Stolna cerkev: Akcija ob papeevem nasprotovanju uporabe kondomov, ki dokazano prepre?ujejo prenos virusa HIV in drugih spolno prenosljivih bolezni ter varujejo pred nezaeleno nose?nostjo.

Kondomi1

Kondomi3

Kondomi2

 

Ale Gaube iz Gaze: Vojne je konec! Kaj pa ho?ete?

Po treh tednih vojne v Gazi, je Izrael v soboto razglasil enostransko premirje. Vojne je konec! Kaj pa ho?ete? je dobre volje vsakega novega novinarja sprejel uslubenec premierovega tiskovnega urada.

V GPO (Government Press Office) vedno znova vodi prva pot novinarjev, ki pripotujemo poro?ati iz Izraela in zasedenih palestinskih obmo?ij. Akreditacija je obvezna, podpis izjave o cenzuri, s katero se obvezuje, da ne bo izdajal vojakih skrivnosti, prav tako.

Kako kae z odprtjem mejnih prehodov za novinarje? povpraam.

Vpraanje bi moralo biti popolnoma neumno, ?e ne bi Izrael e od za?etka vojne novinarjem prepovedal vstop v Gazo. Vse ve?je medijske organizacije so tako 22 dni spopadov pokrivale s pomo?jo svojih lokalnih sodelavcev.

Tuji dopisniki v Izraelu se s takno cenzuro oziroma onemogo?anjem dela niso hoteli sprijazniti. Na vrhovno sodi?e so vloili peticijo za odprtje meje. Sodniki so jim prikimali, vojska odlo?itev sodi?a preprosto ni upotevala. Meja je za novinarje ostala zaprta. Tudi z egiptovske strani so novinarji vojno v Gazi spremljati zgolj od dale?.

Obstaja dooooolg spisek. Okoli 600 ljudi je na njem. Ko se bo vojska odlo?ila odpreti mejo, bomo na dan imeli dve prosti mesti. elite, da vas uvrstim na seznam?

Seveda, sem izdavil malce potol?eno.

Dogovor, ki mi ga je predstavil mladi uradnik, sta sklenila Zveza tujih dopisnikov in vladni predstavniki kot kompromis po odlo?itvi vrhovnega sodi?a. A tudi ta dogovor ni vzdral. Meje so ostale zaprte.

Da bo tako e nekaj ?asa, je kazalo e dopoldne. V nebo nad Gazo so le nekaj ur po enostransko razglaenem premirju Izraela poletele nove Hamasove rakete. Palestinsko gibanje je sporo?alo, da je preivelo in se bo e naprej upiralo okupaciji. Nekaj ur pozneje so razglasili pogojno enotedensko prekinitev spopadov.

Z vojske je pricurljala novica, da se bo meja z Gazo verjetno odprla e v ponedeljek. Se bo res?

 

Mojster diplomacije Stipe Mesi? je spet udaril: Kaj mu je bilo tega treba!?


“Slovenski partizani so se premikali proti avstrijski meji, hrvaki pa so bili teke bitke v Istri vse do Trsta, ki so ga kasneje osvojile. ?e hrvaki partizani takrat ne bi osvobodili tega obmo?ja, bi Slovenija danes na morje gledala z razdalje 20 kilometrov, je hrvaki predsednik na fakulteti politi?nih znanosti v Zagrebu spet zblestel v vsem svojem sijaju. Kaj mu je bilo tega treba. Ja, in “?e se ne bi Slovenija rtvovala za skupno dravo, Jugoslavijo, tudi Hrvaka danes ne bi imela pol Istre,” je pred ?asom dejal nekdanji slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Me spet ima, da bi bil nacionalista. Pa ne bom. Ne, ne grem se te igre, mi pa vseenbo v?asih ni jasno, kakni ljudje vodijo zadeve. A so mesi?a izrebali na lotu?

 

Dopust v 2009: Zagotovo predlagam Hrvako!

… in posledica politike se vedno odraa na ljudeh. A ste kaj v teh dneh brali komentarje pod ?lanki, ki so se dotikali slovensko - hrvakih odnosov in nae gronje, da jim bomo zablokirali vstop v EU? OK, kdo je kriv, je najbr zgodba o kuri in jajcu, kaj bi mi radi, je jasno, kaj ho?ejo Hrvati, najbr tudi. A kljub temu, vam na srce polagam nekaj komentarjev na temo dogajanja. Kaj pravi ulica? Pozabimo visoko politiko! Hm, kaj pravi ulica zradi politike… Vsekakor bom v 2009 dopustoval na Hrvakem. Zaeleni bomo bolj kot ?ehi!

Slovenija

Zadnji ?as je, da stavimo njihovo osvajalsko nacisti?no politiko. Gronje o slabih odnosih hrvatov do slovenskih turistov so e tako stare in ute?ene, da nam ne obetajo ni? novega. Z prijatelji e 3 leta letujemo v Gr?iji in tisti, ki se e niste odlo?ili pojdite, ne bo vam al. Vse je naj in lepote so ve?ne. Zadnje ?ase se razgledujemo tudi po drugem domu , ki ga je mono kupiti vaj 2x ceneje kot na hrvaki obali.
Jeek naj bi bil zaradi , da je potrebno na kolpi pozidati zid v katerem bi bila lina in enkrat letno bi jo odprli in jim rekel K. …vas gleda.
Ko so ga izpustili je rekel: Zazidajte lino.
Res, zazidajmo jo.

nekdo nam je pisal: Internetom krui poziv na bojkot robe iz Slovenije
(ja bi se zabrinuo da sam na mjestu Vaih gospodarstvenika)

http://www.24sata.hr/news/clanak/internetom-kruzi-poziv-na-bojkot-robe-iz-slovenije-/93853/?context=naslovnica&web_page_id=main_page

Upam, da SLOVENCI prenehajo letovati v njihovi ,,lipi nai,,in se raje podajo na dopust v doma?e destinacije, ali pa v Gr?ijo, Srbijo, Makedonijo ?e e brez bive Juge ne gre, sicer pa spoznajte Bolgarijo, panijo, kanarske otoke, Ibizo, ne samo da boste fascinirani, ceneje boste letovali in doiveli nepozabno gostoljubnost in prijaznost brez strahu, da vam med serviranjem hrane in pija?e hrvatje pljuvajo na kronik ali vr?ek rujnega, kar sistemati?no po?no zadnjih 15 let..

Svaka ?ast slovenskim politi?arima to Hrvatsku ko?e na ulasku u EU.
Po anketama, ulazak u EU ne eli niti ve?ina hrvatskih gra?ana.
Negativna stvar za slovensko gospodarstvo je ta to ?e ispuiti milijune Eura jer je postalo pravilo me?u hrvatima da se strogo izbjegavaju slovenski proizvodi i trgova?ki lanci (npr. Merkator).
U svakom slu?aju, drim vam fige (shvatite to kako elite). :)

Oj Sanader, alostna ti mati,
zar se tako izdaju Hrvati?
to te Jadranka savjetuje tako,
da hrvatsku pretvori u pako.
Zar te ona pretvori u vraga
pa da bude dodvorica Haga?
Da bi Jadranki vjernost pokazao,
i haaki si zakon prepisao.
Sve zlo?ine s njim si abolirao
s tim si ?inom sve svoje odsvirao.
Sad svaki Hrvat znade,
ne?e iver daleko od klade,

Problem med Slovenijo in Hrvako osebno vidim v mentaliteti obeh narodov in politikov, ki nas predstavljajo. Hrvaka, kot povojna zmagovalka in nesijena naslednica NDH, je bistveno bolj agresivna v razmiljanju, ponos pa meji skoraj na fanatizem, da ne re?emo nacionalizem. Slovenci smo, kot mlada demokracija in oklevajo?i narod, raje tiho, introvertirani, se neradi izpostavljamo in nam je nekoliko nerodno, kar se nenazdanje kae z vidoko stopnjo samomorov v dravi. problem nastane, ko tr?ita ti dve, tako nasprotujo?i si, kulturi. Hrvati so navajeni bioti v ofenzivi, Slovenci pa v defenzivi, zato se problem razmejitve ni prmaknil iz mrtve to?ke, ker je nekdanji zunanji minister Rupel raje ugajal evrokratom, kot ?itil nacionalne interese. Tukaj se mimogrede postavlja tudi objektivna odgovornost Rupla, ki ga javno pozivam, da poda poro?ilo o dosedanjem delu vlad, kar se ti?e odnosov med dravama.
Hrvaka politika je torej kot ve?a v manipulacijah, vedno in vztrrajno v pogajanjih z EU izpostavljala teme, za katere je dobro vedela, da bodo jabolko spora. Teko je namre? verjeti, da se niso zavedali posledic nesre?nega ZERPa, sedaj ragi?nih zemlejvidov in nenazadanje zakona o golfu. Postavlja se vpraanje, a ni morda takno ravnanje Hrvae namerno, saj se Sanader zaveda, da bo ogor?enje ljudstva, ki se je znalo pred bankrotom drave, pomiril zglj s ?ustvi in odnosi s Slovenijo so ve? kot uspeni recept za to. To ga bo, vsaj moje mnenej je takno, morebiti obdralo e en mandat na oblasti, po drugi strani pa hkrati lepo zaiti nacionalne interese, kar potrdijo Sabor. Moram jim ?estitazi, da imajo odli?ne stratege in spin doktorje in tudi zakonodajno mainerijo, ki vse ideje tudi osmisli in uzakoni.
In Slovenija? V zadnjih sneh se je spe tpokazal?a vsa slabost, ali slaboumje naih politikov, ki spolh ne vedo, kaj elijo. Tako je pred nedavnim dr. Bu?ar izjavil, da je potrebno zgolj ugotoviti stanje meje na dan 25.6. in ni potrebe po arbitrai, Jelin?i? v nasportju meni, da bi bilo potrebno sklicati mirovno konferenco o dravah nekdanje Jugoslavije, vmes se najde dogovor Jana-Sanader o arbitrai, ki se vsake toliko ?asa omeni, tudi od zdaj nekdanjega ministra Rupla, v ozadnju pa dela meddravna komisija, ki bo januarja predstavila ugotovitve…

menim,d a je skrajni ?as, da se za?nejo politiki v Sloveniji obnaati zrelo, odgovorno, da zavzamejo stali?e o meji in se teh na?rtov drijo, ker nas je dosedanja omahljivost in neenotnost pripeljala korake nazaj, Hrvaka agresivna politika pa njih korake naprej.

Hrvaka

?orav. Ako je neto hrvatsko kvalitetno i ugodno za moj dep, ja ?u to sigurno kupiti. A ti, ako ti je jeftinije kupiti neki hladnjak, pa makar bio i lo, samo da nije iz Slovenije - to je tvoj problem. Kad ti crkne, kupit ?e novi (ako bu iamo love, naravno). U kona?nici te stoji vie. Ali tebi to ne?e u glavu iz razloga, kojeg sam naveo u po?etku. Nitko nije tako bogat da bi kupovao nekvalitetno i jeftino. To zna svaki, koji ima par razreda osnovne kole. Lijep dan, frende.

Leti avion preko Slovenije i zove kapetan kontrolu leta:
- Traimo dozvolu za prelet preko vae zemlje
Toranj:
- Molim vas moete li ponoviti?
Kapetan:
- Ma nita nita…nije vano vie.

Predsjednik nije Lojze Peterle, onda bi pola Slovenije bilo pod Hrvatskom, tako se i gradio grani?ni prijelaz. Jbg, svakka strana ima svoj stajalita. Koja su argumentirana vidjet ?e se na sudu. Mislim da je svima u Sloveniji bilo dosta klanjanja i savijanja le?a, uvijek se do prije par godina pogodovalo i tome je doao kraj. I uvijek ?e se u Hrvatskoj dobro prodavati Gorenje, ?ateke toplice ?e biti dobro popunjene Hrvatima, hrvatsko more ?e biti popunjeno Slovencima (onima, koji nemaju dosta love, kao i om+nima strancima, koji ne?e mnogo troit), Slovenci ?e jo uvijek kupovati Vegetu, itd. To su vie borbe za politi?ke poene, a te tri-?etiri stvari ?e se rijeiti do pred va ulazak u EU.

2009. ?e biti teka za cijeli svijet, posebno za Hrvatsku. Do grla u dugovima, s kolapsiranim gospodarstvom, i sa turizmom koji nam ne?e donijeti dovoljno deviza, ova je vlada u tekim problemima. EU je isto tako u kripcu i ovo “soliranje” Slovenije je postignuto u dogovoru sa velikima. Nema proirenja do daljnjeg. Moda usput pokupe Island. Ivo zna da ako ne odemo u EU, u rukama nema nita osim dugova za koje ne zna kako ih vratiti. Ra?uni stiu, a nov?anik je prazan. Slovenija dolazi kao naru?ena. Sada vlada ima na koga pokazati kao razlog neuspjeha hrvatske politike i vjerovatno bankrot drave! Hm….

 

Vredno ogleda: Zakaj Ameri?ani ne razmiljajo le ve? o teroristih?

Dnevnikov dopisnik v ZDA Andrej Brstovek se je za nekaj dni vrnil v domovino. V ZDA se mu je v zadnjem obdobju dogajalo zares veliko. Bil je na slavju ob zmagi Baracka Obame v Chicagu, v ivo je spremljal reakcije Ameri?anov na finan?no krizo…

 

YouTube Live: A se sploh zavedajo? Tako so offline!

A ste spremljali YouTube live. Nekaj o tem si lahko preberte pri nas in pri Jonasu, jaz bom dodal samo: a se sploh zavedamo, kaj to pomeni? Lokalni oglasi, ljudje si lahko izbirajo svoj kot gledanja, gledajo, kar ho?ejo… Zakaj se dogaja, da tako capljamo za svetom? Pri nas pa poskua razloiti, kaj se dogaja okoli nas… a kaj, ko so tisti, ki odlo?ajo, tako… tako… tako offline!

 

Res ne znam delat z denarjem … pa kaj

Nikoli nisem znal z denarjem in tudi zdaj ni ni? bolje. Zato sem se odlo?il, da si poi?em strokovno pomo?. In sem naro?il knjigo. Pa da vidimo, kako bo. Avtor obljublja refundacijo, ?e ti ne pomaga. Poteno.

Ne vem zakaj, a denar mi polzi iz rok, kot bi bil namazan. Vedno kupujem stvari, ki jih ne rabim. Okraske za stanovanje, knjige, filme, razne gadgete. Sploh ne vem, kako lahko folk kaj privar?uje. Pri meni je res iz rok v usta all the time.

?e ima kdo kaken nasvet, kako okrepiti desni ep, na dan z njim.

Ampak pol se ustavim za trenutek in pomislim. Se res spla?a toliko presekirat zaradi kea?